Adžahar keraja buti tle/tekle pesonalno podatkoncar
Kotar o 25 maj ko sa o EU-phuvja važinela jek nevo kompjuterengoro arakhibaskoro zakoni, GDPR. Akate ki Švedija ov khuvela ko than e personalno podatkongoro zakoni, PUL. Ki praksa zorakerena pe tle personalna podatke hem tlo pravo te džane sar koristinena pe ola hem sar kerela pe buti olencar amendar taro vlastija, ama hem kotar javera organizacije hem firme.
O Länsstyrelsen šaj ka trebel te khedel ja pale disar ka trebel te kerel buti tle podatkobncar. Jek personalno podatko i bilo savi informaija so šaj direktno ja pale indirektno te ingarel dži ko jek fizikano hem dživdo manuš. Sakoja tipi buti kori manuš magacinirinela (khedela), sortirinela, buvljaela hem kopirinela , sa odova i keribe buti e personalno podatkoncar.
Te isi tut disavo slučaj ko länsstyrelsen, te terdžoveja ki jek biribaskiri lista, te sian ko jek ingaribe (vodstvo) ja pale te sian aktivno ko disavo butikeribaskoro oblast kori amen isi kontrola, tegani amen ka kera buti tle personalno podatkoncar. Odova važinela hem ko primer keda džaja ki jek konferencija so organizirinaja amen ja pale te uljan ko jek filmi ja pale jek slika ko amare socialna kanali, webbthana hem javera buča.
O keribe buti e personalno podatkoncar ka ovel olen zakonsko fundamenti
Sa o keribe buti e personalno podatkoncar isi te ovel olen zakonsko fundamenti. O Länsstyrelsen isi ole bari buti keda i ko pučibe o pravo , odoleske nane šajutno te opisinel pe o zakonsko fundamneti bašo sakova posebno butikeribe ko akava webbthan. Te mangljan te džane buteder save podatkoncar amen keraja buti keda sian tu ko pučibe, tegani šaj te kontaktirine amen ko okova länsstyrelse soj aktuelno tuke ja pale šaj javinea tut ki länsstyrelseneskiri zaedničko kompjuterengiri arakhibaskiri organizacija , NOD.
Sa o länsstyrelsenija isi olen zaedničko odgovornost
Sa o 21 länsstyrelsenija ki sa i phuv isi olen zaedničko IT organizacija hem ko but buča koristinaja jek zaedničko sistemi. Odoleske sa e länsstyrelsenija isi olen zedničko odgovornost bašo personalno podatke keda i ko pučiba o nevo kompjuterengoro arakhibaskoro zakoni, GDPR. E Länsstyrelsenen isi olen hem zaedničko personalno podatkengoro odgovornost e javereda vlastencar.
O zakoni rodela jek struktura so ka haljovel pe taro o manuš soj registririmo sar o odgovornost i ulavdo maškar sa o länsstyrelsenija hem o javera vlastija. Mangela te phenel pe kas isi o odgovornost kaj tle personalno podakoncar kerela pe buti palo zakoni, sigurno hem pravilno.
E länsstyrelsenengoro kompjuterengoro arakhibaskoro ombudsmani
Odoleske so e länsstyrelsenen isi olen paše (slično) buti, o vlastija birindž te ovel olen jek zaedničko organizacija bašo kompjuterengoro arakhiba hem GDPR (anavea NOD) Jek so rodela pe ko kompjuterengoro arakhibaskoro zakoni i o vlasti te čhivel džikas te ovel kompjuterengoro arakhibaskoro ombudsmani hem te prijavinel odova ki Kompjuterengiri inspekcija kova i jek kontroliribaskoro vlasti.
E länsstyrelsenen isi olen duj kompjuterengoro arakhibaskere ombudsmanija hem olengiri rolja i te dikhen dali manuš ikerela pe ko kompjuterengoro arakhibaskoro zakoni, ola dena godidejbe (sovet/savet) hem pikodejbe, pomožinena tuke so sian registririmo hem ovela sar kontaktiribaskoro dženo premal e Kompjuterengiri inspecija (Integritetsskyddsmyndigheten).
Sakova Länsstyrelse i odgovorno bašo personalno podatke ki pli specifično buti.
Kaj te šaj o Länsstyrelsenija te den tut plo servizi hem te keren pli buti sar so trebela premal tute tegani amen mora te kera buti tle podatkoncar. Ki sa akaja buti tle personalno podatkoncar amen arakhaja tlo personalno integriteti.
Amen ikeraja tle personalno podatke te isi disavo cili te ikera panda odoja informacija. O personalno podatke kasaja so kerela buti o Länsstyrelsen, but vare ola ovena jek kotor taro kaske so vakerela pe sarikani dokumentacija (allmänna handlingar).Kaj te šaj te dikhel pe dali jek sarikani dokumentacija ka garavel pe ja ka sortirinel pe trebela te proceninel pe i informacija. Ko akava procenibe dikhena pe akala buča:
- savo baripe isi e informacija baši buti
- sarinipaskoro pravo (allmänhetens rätt) te džanel pe bašo odova
- kobor značaj isi e informacija ponodori ko istraživibe
O fundamentalna regularija bašo arakhibe hem sortiribe terdžona ko 2 kapiteli 18 § ko Zakoni baši štampibaskiri sloboda (Tryckfrihetsförordningen) hem ko arhiviribaskoro zakoni (arkivlagen). Plus odova o Länsstyrelsen i dužno te ikerel o personalno podatke palo razno zakonija sar soj ko primer e fondacijengoro zakoni (stiftelselagen) hem palo lilengoro evidentiribaskoro zakoni (bokföringslagen).
Tle personalno podatke šaj dikhena pe taro okola manuša so trebela olen odova kaj te šaj te keren pumari buti. Palo phravdipaskoro principi, kova i jek taro Švedijakere fundamentalna zakonija, e sarinipe isi pravo te del pe olenge sarikani dokumentacija so nane olen sekretesi (garavdipe). Odoleske so tle personalno podatke šaj te oven jek kotor taro sarikani dokumentacija (allmänna handlingar) odova značinela kaj javera džene hem medijakere firme ja pale marketingeskere firme isi olen pravo te dikhen odola dokumentacije, olengoro cili te nane protiv e kompjuterikane arakhibaskere zakoneja ja pale disar te nane dolde taro sekretesi ko phravdipaskoro zakoni hem ko sekreteseskoro zakoni.
Plus odova o Länsstyrelsen šaj ka trebel te mukhel potrebno informacija javere vlastenge sar soj i policija, o Skatteverket (Porezeskoro vlasti) ja pale javere vlastenge te siam dužno te kera odova palo zakoni.
O Länsstyrelsen dikhela sakova var te kerel buti tle personalno podatkoncar ki EU/EES (EU/EEM Evropeikani Unija/Evropikano Ekonomikano Maškarbutikeribe ). Ama ko disave situacije šaj o podatke te oven bičhalde ko phuvja avri taro EU/EES (EU/EEM, odoleske so jek kotor taro amare leverantorija (anarija) ja pale teloleverantorija (teloanarija) i internacionalikane organizacije sar soj ko primer o Microsoft hem o Google.
O Länsstyrelsen ka lel sa o normalna legalna tehnikane hem organizacikane buča kaj te sigurinkerel kaj tle personalna podatkencar ka kerel pe sigurno hem kori so ka ovel šukar arakhibaskoro nivo sar andre adžahar avri taro EU/EES (EU/EEM). Mangea te džane dali hem kori bičhalena pe tle personalno podatke avri taro EU/EES tegani šaj te kontaktirine amare kompjuterengoro arakhibaskoro ombudsmane.
Sakova dženo i gazda bašo ple personalno podatke. Odoleske tut sar dženo isi tut disave pravija kori so o Länsstyrelsen i dužno te pazinel odova ko disave specijalna situacije. Palo kompjuterengoro arakhibaskoro zakoni sar so terdžola tele isi tut pravo te referirine ki olende. Kaj te šaj te vazde tle pravija tu šaj te kontaktirine e kompjuterikane arakhibaskere ombudsmane.
Palo kompjuterengoro arakhibaskoro zakoni tut isi sakova var pravo te del pe tuke informacija save personalno podatke i registririme baši tute ko Länsstyrelsen. Te bičhaldžan jek pučiba ko dataskyddsombudet@lansstyrelsen.se tegani amen bičhalaja jek kotor taro registri ki tute. Ko kotor registri isi o personalno podatke kolencar amen keraja buti hem jek teksti kori so terdžola sar amen keraja buti e personalno podatkencar. Obično šaj te lel maksimalno jek masek džikote bičhalela pe tuke jek o kotor registri.
Te dikhljan kaj disave personalno podatke tle i načače hem napravilna, tegani šaj rodea te kerakeren pe ja pale ko disave situacije t koristinen pe ograničime. Ki asavki situacija kontaktirin e kompjuterikane arakhibaskere ombudsmane hem vaker soj odova so tu mislineja kaj nane šukar hem soske.
Tut isi pravo te kosen pe tle personalno podatke ko primer o Länsstyrelsen te:
Trebindža te kerel pe buti e personalno podatkencar kaj te kerel jek zadača soj taro sarikano (generalno) interesi, te isi kerdo jek kontrakti (lafiphaniba) tuja, sar jek kotor tari pli vlastikani buti, bašo arhiviribe, kaj te šaj te sprovedinel o vakeribaskoro hem informacijakoro pravo, kaj te sprovedinel jek pravno dužnost ja pale te arakhel (pomožinel) bašo pravna rodiba.
Tut isi pravo te rode te kosen pet le personalna podstke so šparinena (magacinirinena) pe taro Länsstyrelsen te pherena pe najhari jek taro akala preduslovija:
- o podatke na trebena buteder bašo plo purano cili sar keda khedindže pe
- o keribe lencar buti i bazirimo ko jek složibe kaj tu šaj te cide palal tlo složibe
- o keribe olencar buti ovela direktno bašo marketing hem tu na mangeja te kerel pe buti tle podatkoncar bašo asavko cili
- tu sian protiv sar kerela pe buti e personalno podatkoncar kova so ovela kotar jek vlasti so sikavela zor ja pale palo jek usporedibe o interesi kori so nane dovolno soskipe soj i pozoralo taro tlo interesi
- e personalno podatkoncar kerdža pe buti nazakonsko
- rodela pe kosibe kaj te šaj te pherel jek pravno dužnost
- o personalno podatke ule khedime ki asavki situacija kori so sine ponude taro informatikano društveno servizi (e-servizi, socijalno medie).
Tut isi disavo var pravo te ikale tle personalno podatke ki jek generalno, strukturirimi hem ki jek mašinalno čitibaskiri forma, plus odova tu šaj te le tle personalno podatke te seline olen ki javer organizacija (te šaj tehnikane) odova keribe tej bazirimo složibaja ja pale palo jek dogovor hem te ovela automatikane (IT-bučencar). Akava pravo na kerela tej potrebno e vlasteskiri buti kaj te šaj te kerel pe jek buti bašo generalno interesi ja pale i jek kotor taro vlasteskoro sikavibe zor. Te mangljan te džane buteder kontaktirin amare kompjuterengogo arakhibaskere ombudsmane.
Tut isi pravo te kere zamerke premal e Länsstyrelseneskiri buti tle personalno podatkencar hem te rove tut ko kompjuterengoro arakhibaskoro vlasti. Tu šaj keda mangeja te kere zamerke premal direktno marketing hem tegani čhinavela o Länsstyrelsen te kerel marketing. Ama jek zamerka našti uticinela upro phravdipaskoro principi hem o javera partnerija šaj te koristinen tli informacija bašo marketing.
Kontaktirin e Länsstyrelsegoro kompjuterengoro ombudsami
Maria Leijon
E-pošta: dataskyddsombudet@lansstyrelsen.se
Telefoni: 010-223 10 00 (Telefonengiri centrala ko Länsstyrelsen Stockholm)