Arkeologije jïh dovletje-laehpemh 

Hällristningar i Glösa, Jämtland.
Guvvie: Marie Birkl.

Dovletje-laehpemh leah gïejh almetji båeries darjoejstie jïh leah kultuvremojhteshlaaken mietie vaarjelidh (SFS 1988:950). Laaken mietie lea nihteme dovletje-laehpemidie jeatjahdehtedh, destie vaeltedh, leajmoedidh jallh gaptjedh, mohte såemies aejkien lïeneståvroe maahta luhpiedidh dovletje-laehpemem doehtedh.

Lïeneståvroe lea vaaksjomereereme lïenen dovletje-laehpemidie. Barkoe lea dovletje-laehpemebyjresidie vaarjelidh, geehtedh, dej bïjre bïevnedh jïh aelkebe darjodh dejtie vuejnedh, juktie dovne daenbiejjien jïh båetije boelvh maehtieh guarkedh jïh histovrijem kultuvreaerpiem dååjresidh. Mijjieh aaj syökemh pryövebe jïh luhpiedibie jeatjahmidie dovletje-laehpemedajvesne.

Mij lea dovletje-laehpeme?

Dovletje-laehpemh leah gïejh almetji laehpeme darjoejstie. Dïhte lea vuesiehtimmien gaavhtan  årromesijjieh, kraavedajvh, ruinerh jïh kultuvre-gïerts medeltïjjen staarine. Laake ij jeahta man båeries dovletje-laehpeme tjuara årrodh åvteli dovletje-laehpeme sjædta, mohte skïhpe lea dovletje-laehpeme 100 jaepiej mænngan dïhte våajoeji.

Dovletje-laehpemi laakevaarjelimmie

Dovletje-laehpemi lea automateles kultuvremojhtesh laaken mietie vaarjelidh. Dïhte lea orresth aajhtseme dovletji-laehpemen lea dallatjinie vaarjelimmie, ij daarpesjh reeremen sjæjsjalimmiem dan bïjre. Laakevaarjelimmie aaj dæjpa eatnemem dovletje-laehpemen bïjre, jïh dajven stuaradahke lea dovletje-laehpemen guarkoem jïh karakterem jearohks. Årrome-sijjien lea vuesiehtimmien gaavhtan stuerebe vaarjelimmiedajve goh mïjlegierkie geajnoeraedtesne.

Arkeologijen goerehtimmieh

Jis datne barkoem soejkesjh mij maahta fornlämning stuvredh jallh eerjedh, vuesiehtimmie gosse kabelem krogkesjidh jallh orre gåetiem bigkedh lïeneståvroe maahta krievedh datne goh eksploatööre edtjh arkelogijen goerehtimmieh maeksedh. Goerehtimmieresultate lea våarome jis mijjieh luhpiedibie jïh lea dokumantasjovne goerehtimmeste jïh fornlämning jïh dan gaavneminie. Åvteli stuerebe barkoe, vuesiehtimmien gaavhtan orre geajnoem bigkedh dellie mijjieh maehtebe krievedh eksploatööre goerehtimmiem maaksa vuartesje jis aerebi ovnohkens fornlämning maehtieh dijpedh.